ŽIGI VERTIKALE TIMBRI DELLA VERTIKALA VERTIKALA STAMPS STEMPEL DER VERTIKALA
Vertikala je trenutno v postopku opremljanja z žigi. Prisotnost posameznega žiga na predvideni lokaciji bo zagotovljena od 30. avgusta 2026 dalje. Informacijo o trenutni razpoložljivosti žiga na posamezni lokaciji preverite s klikom na izbrani žig. La Vertikala è attualmente in fase di dotazione dei timbri. La presenza di ciascun timbro nella località prevista sarà garantita a partire dal 30 agosto 2026. Per informazioni sulla disponibilità attuale del timbro in una determinata località, cliccare sul timbro selezionato. The Vertikala is currently in the process of being equipped with stamps. The presence of each individual stamp at its designated location will be guaranteed from August 30th 2026 onwards. To check the current availability of a stamp at a specific location, click on the selected stamp. Die Vertikala befindet sich derzeit im Prozess der Ausstattung mit Stempeln. Die Verfügbarkeit jedes einzelnen Stempels am vorgesehenen Standort wird ab dem 30 August 2026 gewährleistet sein. Informationen zur aktuellen Verfügbarkeit eines Stempels an einem bestimmten Standort erhalten Sie durch Klicken auf den ausgewählten Stempel.
1. POT: POT ALOJZA DOLHARJA 1° SEGMENTO: LA VIA ALOJZ DOLHAR 1ST SECTION: THE ALOJZ DOLHAR TRAIL 1. WEG: DER ALOJZ DOLHAR WEG
Prvi odsek Vertikale SPDT, poimenovan po Alojzu Dolharju, se začne na Peči (Tromeji). Nadaljuje se z vzponom na Malo Ponco, obide Belopeška jezera, se mimo Trbiža iz Žabnic povzpne na Svete Višarje, osvoji vrhove Kamnitega Lovca, Viša in Montaža in se konča Na Žlebeh. Alojz Dolhar (Sv. Ivan v Trstu, 1902 – Sleme pod Mojstrovko, 1969) je v Kanalski dolini veljal za steber slovenstva. Po strokovnem izpitu v Rimu je služboval kot zdravnik na Trbižu. Od mladega je bil navdušen planinec in je postal eden najboljših poznavalcev Zahodnih Julijskih Alp. Objavljal je v Planinskem vestniku. V smrt je tragično zdrsnil pri sestopu z Mojstrovke na Vršič. Il primo segmento della Vertikala SPDT, intitolato ad Alojz Dolhar, inizia sulla vetta del Monte Forno/Peč (Triplice confine/Tromeja), prosegue con la salita al monte Ponza Piccola/ Mala Ponca, attraversa i Laghi di Fusine/Belopeška jezera, passando oltre Tarvisio/Trbiž da Camporosso/ Žabnice, si eleva sul Monte Lussari/ Svete Višarje, conquista le vette Cima del Cacciatore/Kamniti Lovec, Jôf Fuart/Viš e Jôf di Montasio/Montaž, terminando a Sella Nevea/Na Žlebeh. Alojz Dolhar (San Giovanni/Sveti Ivan a Trieste/Trst, 1902 – Sleme pod Mojstrovko, 1969) era considerato un pilastro del sentimento nazionale sloveno nella Val Canale/Kanalska dolina. Dopo aver superato l’esame di abilitazione a Roma, lavorò come medico a Tarvisio/Trbiž. Fin da giovane era appassionato di montagna ed è diventato uno dei migliori conoscitori delle Alpi Giulie Occidentali. Pubblicò sulla rivista alpina slovena Planinski vestnik (Bollettino alpino). Morì tragicamente durante una discesa dalla cima Mojstrovka al passo Vršič. The first section of the Vertikala SPDT, named after Alojz Dolhar, begins at the mountain Peč/Forno (Tromeja/ Triplice confine/Triple Border), continues with the ascent to the mountain Mala Ponca/Ponza Piccola, encircles the lakes Belopeška jezera/ Laghi di Fusine, passes by Trbiž/ Tarvisio from Žabnice/Camporosso, ascends to the mountain Svete Višarje/ Lussari, conquers the peaks of Kamniti Lovec/Cima del Cacciatore, Viš/Jôf Fuart, and Montaž/Jôf di Montasio, and ends at Na Žlebeh/Sella Nevea. Alojz Dolhar (Sv. Ivan v Trstu /San Giovanni in Trieste, 1902 – Sleme pod Mojstrovko, 1969) was considered a pillar of Slovenian identity in the Kanalska dolina/Val Canale/Canale Valley. After passing the professional exam in Rome, he worked as a doctor in Trbiž/Tarvisio. From a young age, he was an enthusiastic mountaineer and became one of the best experts of the Western Julian Alps. He published in the magazine alpine journal Planinski vestnik (Mountaineering Gazette). He tragically died slipping during a descent from Mojstrovka towards Vršič Pass. Der nach Alojz Dolhar benannte erste Abschnitt der Vertikala SPDT beginnt auf dem Berg Ofen/Peč (Länderdreieck/Tromeja), setzt mit dem Aufstieg zur Mala Ponca fort, umrundet die Weissenfelser Seen/ Belopeška jezera, führt an Tarvis/Trbiž vorbei von Seifnitz/Žabnice aus, steigt zum Luschariberg/Svete Višarje auf, erobert die Gipfel von Kamniti Lovec, Viš und Montaž und endet bei Na Žlebeh. Alojz Dolhar (Sveti Ivan in Triest, 1902 – Sleme pod Mojstrovko, 1969) galt im Kanaltal/Kanalska dolina als eine Säule des slowenischen Bewusstseins. Nach dem Staatsexamen in Rom arbeitete er als Arzt in Trbiž. Schon als Jugendlicher war er begeisterter Bergsteiger und wurde einer der besten Kenner der Westjulischen Alpen. Er veröffentlichte in der Zeitschrift Planinski vestnik. Bei einem Abstieg von der Mojstrovka zum Vršič-Pass verunglückte er tödlich.
01
02
03
04
05
06
07
08
09
1. Peč
Lokacija: Monte Forno
Prisotnost žiga: DA
2. Mala Ponca
Lokacija: Začasno v Koči Zacchi
Prisotnost žiga: DA
3. Koča Zacchi
Lokacija: Rifugio Zacchi
Prisotnost žiga: DA
4. Svete Višarje
Lokacija: Monte Lussari
Prisotnost žiga: DA
5. Kamniti Lovec
Lokacija: Cima del Cacciatore
Prisotnost žiga: DA
6. Koča Pellarini
Lokacija: Rifugio Pellarini
Prisotnost žiga: DA
7. Viš
Lokacija: Jôf Fuart
Prisotnost žiga: DA
8. Koča Brazzà
Lokacija: Rifugio Brazzà
Prisotnost žiga: DA
9. Montaž
Lokacija: Jôf di Montasio
Prisotnost žiga: DA
2. POT: POT HENRIKA TUME 2° SEGMENTO: LA VIA HENRIK TUMA 2ND SECTION: THE HENRIK TUMA TRAILL 2. WEG: DER HENRIK TUMA WEG
Drugi odsek je poimenovan po Henriku Tumi. Pot se s sedla Na Žlebeh po vzponu na Žrd (Särt) spusti v dolino Rezije, vodi skozi Solbico in Ravanco, se po dveh možnih različicah povzpne čez Njivo (Njïwa) ali Osojane (Osoanë) na Krnico (Karnïca) in še naprej na Zajavor, zatem pa se spusti do prelaza Ta-na mea ter se konča na sedlu Varšič nad Karnajsko dolino. Henrik Tuma (Ljubljana, 1858–1935) je po nekajletnem učiteljevanju izbral poklic odvetnika. Že kot dijak je imel svobodomiselne nazore, pozneje pa je bil politično aktiven v liberalnem taboru in se navduševal nad socialističnimi idejami. Glavno obdobje službenega in političnega delovanja je preživel med Slovenci v Gorici. Ker so mu oblasti zaradi političnih nazorov zavrnile prošnjo za italijansko državljanstvo, se je vrnil v Ljubljano. Bil je navdušen alpinist in vsestransko razgledan človek. Med drugim se je posvetil tudi imenoslovju slovenskih gora in slovenskemu alpinističnemu izrazoslovju. Po njem je poimenovana planinska koča na Slavniku. Il secondo segmento è intitolato a Henrik Tuma. Dal passo Sella Nevea/ Na Žlebeh, dopo aver salito il Monte Sart/Žrd, il percorso scende nella Val Resia/Rezija, attraversa Stolvizza/ Solbica e Prato/Ravanca, e con due possibili varianti sale oltre Gniva/Njiva o Oseacco/Osojani fino a Carnizza/ Krnica e ancora più avanti a Zaiavor/ Zajavor, calandosi poi fino al passo Tanamea/Ta-na mea termina alla sella Kriz/Varšič sopra la Valle di Cornappo/ Karnajska dolina. Henrik Tuma (Lubiana/Ljubljana, 1858–1935) dopo alcuni anni di esperienza come insegnante, decise di dedicarsi alla professione di avvocato. Già da studente coltivava idee liberali e da adulto le perseguì attivamente in politica maturando un interesse per il socialismo. Passò il periodo principale della sua attività professionale e politica tra gli sloveni di Gorizia/Gorica. Poiché le autorità gli avevano rifiutato la cittadinanza italiana a causa delle sue opinioni politiche, tornò a Lubiana. Fu un appassionato alpinista e uomo di vasta cultura. Tra l’altro, si dedicò anche allo studio dei nomi dei monti sloveni e alla lessicografia alpinistica slovena. Il rifugio sul monte Slavnik (Taiano) porta il suo nome. The second section is named after Henrik Tuma. From the saddle Na Žlebeh/Sella Nevea, after ascending the mountain Žrd/Sart, the trail descends into the Rezija/Resia Valley, passes through Solbica/Stolvizza and Ravanca/Prato, and via two possible routes ascends over Njiva/Gniva or Osojani/Oseacco to Krnica/Carnizza and further to Zajavor/Zaiavor, then descends to the Ta-na mea/Tanamea Pass, and ends at the Varšič/Kriz saddle above the Karnajska/Cornappo Valley. Henrik Tuma (Ljubljana, 1858–1935) chose the law profession after several years of teaching experience. Even as a high school student, he held liberal ideas, and as an adult, he was politically active in the liberal camp and was fascinated by socialist ideas. He spent the main period of his professional and political activity among Slovenians in Gorica/Gorizia. Since the authorities rejected his request for Italian citizenship due to his political views, he returned to Ljubljana. He was an avid mountaineer and a well-rounded person. Among other things, he dedicated himself to the etymology of Slovenian mountain names and Slovenian alpine terminology. The mountain hut on Slavnik is named after him. Der zweite Abschnitt ist nach Henrik Tuma benannt. Vom Sattel Na Žlebeh führt der Weg nach dem Aufstieg auf Žrd ins Resiatal/Rezija, wo er durch Solbica und Ravanca führt und auf zwei möglichen Varianten über Njiva oder Osojani zum Krnica aufsteigt und weiter nach Zajavor, dann hinab zum Pass Ta-na mea und auf dem Sattel Varšič über dem Karnajska-Tal endet. Henrik Tuma (Ljubljana, 1858–1935) entschied sich nach einigen Jahren als Lehrer für den Beruf des Rechtsanwalts. Schon als Schüler vertrat er liberalistische Ansichten, im Erwachsenenalter war er politisch im liberalen Lager aktiv und begeisterte sich für sozialistische Ideen. Den Großteil seiner beruflichen und politischen Tätigkeit verbrachte er unter den Slowenen in Görz/Gorica. Weil die Behörden ihm aufgrund seiner politischen Überzeugungen die italienische Staatsbürgerschaft verweigerten, kehrte er nach Ljubljana zurück. Er war begeisterter Alpinist und vielseitig gebildeter Mensch. Unter anderem widmete er sich auch der Namensforschung der slowenischen Berge und der alpinistischen Fachsprache. Nach ihm ist die Berghütte auf Slavnik benannt.
10
11
12
13
14
15
16
17
10. Koča Gilberti
Lokacija: Rifugio Gilberti
Prisotnost žiga: DA
11. Žrd
Lokacija: Monte Sàrt (začasno v koči Gilberti)
Prisotnost žiga: DA
12. Solbica
Lokacija: Stolvizza
Prisotnost žiga: DA
13. Ravanca
Lokacija: Prato di Resia
Prisotnost žiga: DA
14. Krnica
Lokacija: Carnizza
Prisotnost žiga: DA
15. Zajavor
Lokacija: Monte Zaiavor
Prisotnost žiga: DA
16. Tanamea
Lokacija: Tanamea
Prisotnost žiga: DA
17. Varšič
Lokacija: Kriz
Prisotnost žiga: DA
3. POT: POT MARTINA ČEDERMACA 3° SEGMENTO: LA VIA MARTIN ČEDERMAC 3RD SECTION: THE MARTIN ČEDERMAC TRAIL 3. WEG: DER MARTIN ČEDERMAC WEG
Tretji odsek je poimenovan po Martinu Čedermacu. Pot se vije po osrčju Beneške Slovenije mimo Tipane, Subida in Porčinja na Ivanac (Joanac), se spusti do Črnega Vrha (Čarni Varh) in naprej do Štupice (Štupca), se čez Marsinsko planino povzpne na Matajur, gre skozi Mašero (Mašera), Trčmun (Tarčmun) in Sovodnjo (Sauodnja) ter konča na Stari Gori. Pisatelj France Bevk je pod psevdonimom Pavle Sedmak leta 1938 v Ljubljani objavil roman Kaplan Martin Čedermac. V njem obravnava prepoved rabe slovenskega jezika pri bogoslužju v Benečiji v času najhujšega fašističnega pritiska v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Lik Martina Čedermaca je oblikoval po zgledu neomajnih slovenskih duhovnikov videmske nadškofije, zlasti Antonu Cuffolu (Plestišča, 1889 – Čedad, 1959) in Jožefu Cramaru (Plestišča, 1897 – Čempej (Čampej), 1974). Oba sta bila učenca Ivana Trinka, očeta Beneških Slovencev. Il terzo segmento è intitolato a Martin Čedermac. Il percorso si snoda attraverso il cuore della Benecia/ Benečija, passando per Taipana/ Tipana, Subit/Subid e Porzus/Porčinj fino a Joanaz/Ivanac, scende fino a Montefosca/Črni vrh, prosegue verso Stupizza/Štupica, sale attraverso la Marsinska planina e attraversa il Matajur, passando per Masseris/ Mašera, Tercimonte/Trčmun e Savogna/Sovodnja, e si conclude a Castelmonte/Stara Gora. Lo scrittore France Bevk pubblicò nel 1938 a Lubiana il romanzo Kaplan Martin Čedermac sotto lo pseudonimo di Pavle Sedmak. In esso l’autore tematizza il divieto di usare la lingua slovena nelle funzioni religiose nella Benecia durante il periodo di massima pressione fascista negli anni ’30. Il personaggio del cappellano Martin Čedermac fu modellato sulla base di coraggiosi sacerdoti sloveni dell’arcidiocesi di Udine/Videm, in particolare Anton Cuffolo (Plestišča/ Platischis, 1889 – Cividale/Čedad, 1959) e Jožef Cramaro (Plestišča/ Platischis, 1897 – Campeglio/Čempej, 1974). Entrambi furono studenti di Ivan Trinko, il padre degli sloveni della Benecia. The third section bears the name of Martin Čedermac. The trail winds through the heart of Benečija/Benecia, passing Tipana/Taipana, Subid/Subit, and Porčinj/Porzus on Ivanac/Joanaz, then descends to Črni vrh/Montefosca, continues to Štupica/Stupizza, and climbs over Marsinska Planina to Matajur. It passes through Mašera/ Masseris, Trčmun/Tercimonte, and Sovodnja/Savogna, culminating at Stara Gora/Castelmonte. In 1938, writer France Bevk published the novel Kaplan Martin Čedermac in Ljubljana, under the pseudonym Pavle Sedmak. The story explores the banning of the Slovenian language in religious services in Benečija during the darkest period of fascist repression in the 1930s. The character of Martin Čedermac was inspired by resilient Slovenian priests from the Udine Archdiocese, especially Anton Cuffolo (Plestišča/Platischis, 1889 – Čedad/ Cividale, 1959) and Jožef Cramaro (Plestišča/Platischis, 1897 – Čempej/ Campeglio, 1974), both students of Ivan Trinko, the father of the Slovenians from Benečija. DDer dritte Abschnitt ist nach Martin Čedermac benannt. Der Weg windet sich durch das Zentrum des von Slowenen bewohnten Benečija und führt vorbei an Tipana, Subid und Porčinj nach Ivanac, fällt ab zum Črni vrh, weiter nach Štupica und steigt über die Marsinska planina auf den Matajur. Er führt durch Mašera, Trčmun und Sovodnja und endet auf der Stara Gora. Der Schriftsteller France Bevk veröffentlichte 1938 in Ljubljana unter dem Pseudonym Pavle Sedmak den Roman Kaplan Martin Čedermac. Darin thematisiert der Autor das Verbot der slowenischen Sprache im Gottesdienst in Benečija während des schlimmsten faschistischen Drucks in den 1930er Jahren. Die Figur des Martin Čedermac wurde nach dem Vorbild unbeugsamer slowenischer Geistlicher der Erzdiözese Videm/ Udine gestaltet, insbesondere von Anton Cuffolo (Plestišča, 1889 – Čedad, 1959) und Jožef Cramaro (Plestišča, 1897 – Čempej, 1974). Beide waren Schüler von Ivan Trinko, dem Vater der Slowenen aus Benečija.
18
19
20
21
22
23
18. Tipana
Lokacija: Taipana
Prisotnost žiga: DA
19. Ivanac
Lokacija: Monte Joanaz
Prisotnost žiga: NE
20. Dom na Matajure
Lokacija: Rifugio Dom na Matajure
Prisotnost žiga: DA
21. Mašera
Lokacija: Masseris
Prisotnost žiga: DA
22. Trčmun
Lokacija: Tercimonte
Prisotnost žiga: DA
23. Stara Gora
Lokacija: Castelmonte
Prisotnost žiga: DA
4. POT: POT KLEMENTA JUGA 4° SEGMENTO: LA VIA KLEMENT JUG 4TH SECTION: THE KLEMENT JUG TRAIL 4. WEG: DER KLEMENT JUG WEG
Četrti odsek je poimenovan po Klementu Jugu. Pot nas z vzponom na Krminsko goro pelje od zahodnega do južnega dela Brd. Pri Gradiščuti se razcepi in znova združi pred Gorico: prva pot teče pod Kalvarijo, druga pa obišče zaselke v Števerjanu. Pot se nadaljuje čez Goriški Kras mimo Sovodenj in Doberdoba ter konča na Grmadi, pri vratih Tržaškega Krasa. Klement Jug (Solkan, 1898 – Triglav, 1924) je v Ljubljani doktoriral iz filozofije, zatem pa je vpisal študij v Padovi in sanjal o Evropi. Prijateljeval je z Zorkom Jelinčičem in Vladimirjem Bartolom. Zaradi skupnih gorskih podvigov so jih vrstniki poimenovali trojica smrti. Bil je pionir slovenskega alpinizma, utemeljitelj samohodništva in solo plezanja. Enajstega avgusta je pri plezanju na zahodnem delu Triglavske severne stene – sam – padel v smrt. Po njem so poimenovani planinski dom v Lepeni, steber v Steni in Jugove stene v dolini Glinščice. Il quarto segmento prende il nome da Klement Jug. Il percorso va dalla parte occidentale del Collio/Brda, con una salita al Monte Quarin/Krminska gora, fino alla parte meridionale del Collio/Brda e, presso Gradiscutta/ Gradiščuta si divide in due varianti che si riuniscono prima di Gorizia/Gorica: la prima passa sotto il Calvario/ Kalvarija, mentre la seconda attraversa le frazioni di San Floriano del Collio/ Števerjan. Il percorso prosegue attraverso il Carso Goriziano/Goriški Kras, passando per Savogna d’Isonzo/ Sovodnje e Doberdò del Lago/ Doberdob, e si conclude al monte Ermada/Grmada, porta del Carso Triestino/Tržaški Kras. Klement Jug (Solkan (Salcano), 1898 – Triglav (Monte Tricorno), 1924) conseguì il dottorato in filosofia a Lubiana, si iscrisse poi a Padova per proseguire gli studi e sognava l’Europa. Fu amico di Zorko Jelinčič e Vladimir Bartol. Per le sue imprese alpine con loro formò la “trinità della morte”. Fu pioniere dell’alpinismo sloveno, fondatore dell’escursionismo e dell’arrampicata in solitaria. L’11 agosto cadde durante una scalata in solitaria nella parte occidentale della Parete Nord del Triglav. Portano il suo nome le pareti Jug nella Val Rosandra, il rifugio alpino di Lepena e la torre nella Parete Nord del Triglav. The fourth section is named after Klement Jug. The route takes us from the western to the southern part of Brda/Collio, ascending to Krminska gora/Monte Quarin, then diverges at Gradiščuta/Gradiscutta into two paths which reconverge near Gorica/Gorizia: one passes beneath Kalvarija/Calvario, the other visits villages in Števerjan/ San Floriano del Collio. The trail continues across the Goriški Kras/ Carso Goriziano region, passing Sovodnje/Savogna d’Isonzo and Doberdob/Doberdò del Lago, and ends at Grmada/Ermada, at the gates of the Tržaški Kras/Carso Triestino. Klement Jug (Solkan, 1898 – Triglav, 1924) earned his doctorate in philosophy in Ljubljana, then moved to Padua to study further, dreaming of wider Europe. He was friends with Zorko Jelinčič and Vladimir Bartol, with whom he shared mountain adventures that earned them the nickname “the death trio”. He was a pioneer of Slovenian alpinism, and a founder of self-reliant and solo climbing. On August 11, while climbing alone on the western flank of Triglav’s north face, he fell to his death. In his honor, Jug’s Walls in the Rosandra Valley, a mountain hut in Lepena, and a tower in the Triglav’s Wall bear his name. Der vierte Abschnitt ist nach Klement Jug benannt. Der Weg führt vom westlichen Teil des Brda-Gebietes mit dem Aufstieg auf die Krminska gora bis in den südlichen Teil des Brda-Gebietes und teilt sich bei Gradiščuta in zwei Varianten, die sich vor Gorica wieder vereinigen: die erste verläuft unterhalb der Kalvarija, die zweite besucht die Dörfer in Števerjan. Der Weg setzt sich durch den Görzer Karst/Goriški Kras fort, vorbei an Sovodnje und Doberdob, und endet bei Grmada, den Toren des Triester Karstes/Tržaški Kras. Klement Jug (Solkan, 1898 – Triglav, 1924) promovierte in Philosophie in Ljubljana, danach schrieb er sich in Padua ein und träumte von Europa. Er war befreundet mit Zorko Jelinčič und Vladimir Bartol. Aufgrund gemeinsamer Bergabenteuer wurden sie von Gleichaltrigen als das „Trio des Todes“ bezeichnet. Er war ein Pionier des slowenischen Alpinismus, Begründer des selbstständigen Skitourenfahrens und des Solo- Kletterns. Am 11. August stürzte er beim Klettern in der westlichen Nordwand des Triglavs – allein – tödlich ab. Nach ihm sind die Jug- Wände im Glinščica-Tal, die Berghütte in Lepena und eineFelsnadel bei Stena benannt.
24
25
26
27
28
29
30
24. Skrljevo
Lokacija: Scriò
Prisotnost žiga: DA
25. Krminska gora
Lokacija: Monte Quarin
Prisotnost žiga: NE
26. Jazbine
Lokacija: Giasbana
Prisotnost žiga: DA
27. Grojna
Lokacija: Groina
Prisotnost žiga: DA
28. Rubije
Lokacija: Rubbia
Prisotnost žiga: DA
29. Doberdob
Lokacija: Doberdò del Lago
Prisotnost žiga: DA
30. Grmada
Lokacija: Monte Ermada
Prisotnost žiga: DA
5. POT: POT ZORKA JELINČIČA 5° SEGMENTO: LA VIA ZORKO JELINČIČ 5TH SECTION: THE ZORKO JELINČIČ TRAIL 5. WEG: DER ZORKO JELINČIČ WEG
Peti odsek je poimenovan po Zorku Jelinčiču. Z Grmade se pot usmeri v osrčje Tržaškega Krasa, z blažjimi vzponi na Sveti Lenart, Volnik in Tabor, prispe na Opčine, se dvigne na Drašco in mimo Padrič ter Bazovice čez Kokoš prispe na Pesek in Jezero, kjer čez pobočja Stene pade v dolino Glinščice. Zorko Jelinčič (Log pod Mangartom, 1900 – Trst, 1965) je poznan predvsem kot eden od ustanoviteljev protifašistične organizacije TIGR in njen vodja na Goriškem. Zaradi nezakonitega delovanja so ga fašisti leta 1931 obsodili na dvajsetletno zaporno kazen in v zaporu je zares preživel devet let. Po vojni je živel in prosvetno deloval v Trstu. Bil je med pobudniki izdaje zemljevida Tržaškega ozemlja, ki je izšel leta 1977 skupaj z izčrpnim seznamom krajevnih in ledinskih imen na Tržaškem. Bil je tudi sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, strasten ljubitelj planinstva in dolgoletni predsednik Slovenskega planinskega društva Trst. Po njem je poimenovana planinska koča na Črni prsti. Il quinto segmento è intitolato a Zorko Jelinčič. Dal Monte Ermada/ Grmada, il percorso si dirige verso il cuore del Carso Triestino/Tržaški Kras. Con salite più morbide sul San Leonardo/Sveti Lenart, Monte Lanaro/Volnik e Tabor, raggiunge Opicina/Opčine, si innalza al Valico di Monte Spaccato/Drašca, passando oltre Padriciano/Padriče e Basovizza/Bazovica, attraversando il Monte Cocusso/Kokoš, arriva a Pesek e a San Lorenzo/Jezero, e da qui, scendendo sulle pendici dello Stena, entra nella Val Rosandra/Dolina Glinščice. Zorko Jelinčič (Log pod Mangartom, 1900 – Trieste, 1965) è conosciuto principalmente come uno dei fondatori dell’organizzazione antifascista TIGR e come suo leader a Gorizia/Gorica. A causa delle attività clandestine, nel 1931 i fascisti lo condannarono a vent’anni di prigione, di cui ne scontò nove. Dopo la guerra, visse e lavorò come educatore a Trieste/Trst. Fu tra i promotori della pubblicazione della mappa del territorio triestino, uscita nel 1977, insieme a un dettagliato elenco di nomi di località e terreni della zona. Collaborò anche con l’Inštitut za narodnostna vprašanja (Istituto per lo studio delle questioni etniche) di Lubiana. Fu un appassionato di alpinismo e per molti anni presidente dello Slovensko planinsko društvo Trst. A lui si deve anche il nome del rifugio sul monte Črna prst. The fifth section is named after Zorko Jelinčič. From Grmada/Ermada, the route heads into the heart of Tržaški Kras/Carso Triestino with gentle ascents to Sveti Lenart/Monte San Leonardo, Volnik/Monte Lanaro, and Tabor, reaching Opčine/Opicina. From there, it climbs Drašca/Valico di Monte Spaccato, passes Padriče/ Padriciano and Bazovica/Basovizza, crosses Kokoš/Cocusso to reach Pesek and San Lorenzo/Jezero, where the trail descends over Stena’s slopes into the Dolina Glinščice/Val Rosandra. Zorko Jelinčič (Log pod Mangartom, 1900 – Trst/Trieste, 1965) is best known as one of the founders of the anti-fascist organization TIGR and its leader in Gorica/Gorizia. Due to his underground activities, fascists sentenced him to twenty years in prison in 1931, of which he served nine. After the war, he lived and worked as an educator in Trst/Trieste. He was instrumental in creating the 1977 map of the Trieste territory, which included comprehensive local place names. Jelinčič was also a collaborator in the Inštitut za narodnostna vprašanja/Institute for ethnic studies in Ljubljana. An avid mountaineer and long-time president of the Slovensko planinsko društvo Trst, a mountain hut on Črna prst is named in his honor. Der fünfte Abschnitt ist nach Zorko Jelinčič benannt. Von Grmada aus verläuft der Weg ins Herz des Triester Karstes, mit sanfteren Aufstiegen auf Sveti Lenart, Volnik und Tabor, erreicht Opčine, steigt auf Drašca, und vorbei an Padriče und Bazovica, über Kokoš, gelangt er nach Pesek und zum Jezero, wo er über die Hänge von Stena in das Glinščica-Tal herabsteigt. Zorko Jelinčič (Log pod Mangartom, 1900 – Triest, 1965) ist vor allem als einer der Gründer der antifaschistischen Organisation TIGR und ihr Leiter in Görz bekannt. Aufgrund illegaler Aktivitäten wurde er 1931 von den Faschisten zu zwanzig Jahren Haft verurteilt, von denen er neun Jahre verbüßte. Nach dem Krieg lebte und wirkte er in Triest als Pädagoge. Er war Mitinitiator der Ausgabe der Karte des Gebietes um Triest, die 1977 zusammen mit einer ausführlichen Liste der Orts- und Grundstücksnamen veröffentlicht wurde. Er war außerdem Mitarbeiter des Inštitut za narodnostna vprašanja/ Instituts für Nationalitätenfragen in Ljubljana. Er war leidenschaftlicher Bergsteiger und langjähriger Präsident des Slovensko planinsko društvo Trst. Nach ihm wurde die Berghütte auf dem Berg Črna prst benannt.
31
32
33
34
35
36
37
38
39
31. Sveti Lenart
Lokacija: Monte San Leonardo
Prisotnost žiga: DA
32. Volnik
Lokacija: Monte Lanaro
Prisotnost žiga: DA
33. Tabor
Lokacija: Rocca di Monrupino
Prisotnost žiga: DA
34. Briščiki
Lokacija: Borgo Grotta Gigante
Prisotnost žiga: NE
35. Drašca
Lokacija: Monte Spaccato
Prisotnost žiga: NE
36. Bazovica
Lokacija: Basovizza
Prisotnost žiga: DA
37. Velika Groblja
Lokacija: Tumulo di Monte Cocusso
Prisotnost žiga: DA
38. Stena
Lokacija: Monte Stena
Prisotnost žiga: DA
39. Dolina Glinščice
Lokacija: Val Rosandra
Prisotnost žiga: DA
6. POT: POT STOJANA SANCINA 6° SEGMENTO: LA VIA STOJAN SANCIN 6TH SECTION: THE STOJAN SANCIN TRAIL 6. WEG: DER STOJAN SANCIN WEG
Šesti odsek je poimenovan po Stojanu Sancinu. Pot vodi iz doline Glinščice mimo Boljunca in se povzpne na Mali Kras, nato se spusti v Prebeneg, se nadaljuje proti Rabujezu in mimo Korošcev doseže še Milje. Konča pa se pri morju v Lazaretu. Stojan Sancin (Log pri Ricmanjah, 1947–2021) je bil profesor matematike in občinski odbornik. V mladih letih se je ukvarjal z atletiko, vse življenje pa je bil strastno predan jamarstvu. S Claudiom Bratosom je bil soustanovitelj jamarskega odseka SPDT. Raziskoval je Matarsko podolje in Kaninsko pogorje ter v register vpisal več kot štiristo jam. Za dolgoletne zasluge mu je Jamarska zveza Slovenije leta 2018 podelila najvišje priznanje – zlati znak. Il sesto segmento prende il nome da Stojan Sancin. Il percorso attraversa la Val Rosandra/Dolina Glinščice, passando oltre Bagnoli/Boljunec, sale fino al Monte Carso/Mali Kras, scende verso Prebenico/Prebeneg e prosegue verso Rabuiese/Rabujez, passando oltre Santa Barbara/Korošci fino a Muggia/Milje. Si conclude sul mare, a Lazzaretto. Stojan Sancin (Log, 1947–2021) fu professore di matematica e consigliere comunale. Da giovane praticò l’atletica. Per tutta la vita fu un appassionato speleologo. Insieme a Claudio Bratos fu cofondatore della sezione speleologica dello SPDT. Esplorò la valle Matarsko podolje (solco di Castelnuovo) e la Catena del Canin/Kanin, registrando oltre quattrocento grotte. Per il suo contributo decennale, nel 2018 gli fu conferito il massimo riconoscimento della Jamarska zveza Slovenije (Associazione Speleologica Slovena), lo “zlati znak” (segno d’oro). The sixth section is named after Stojan Sancin. The trail starts in the Dolina Glinščice/Val Rosandra, passing Boljunec/Bagnoli della Rosandra, then ascends to Mali Kras/Monte Carso, descends to Prebeneg/Prebenico, and continues towards Rabujez/Rabuiese, passing the villages of Korošci/Santa Barbara in Milje/Muggia. It ends at the sea in Lazaret/Lazzaretto. Stojan Sancin (Log, 1947–2021) was a mathematics professor and a local official. In his youth, he was involved in athletics. Throughout his life, he was passionately dedicated to caving. Along with Claudio Bratos, he co-founded the caving section of the SPDT. He explored the Matarsko podolje and Kanin/Canin mountain ranges, registering over four hundred caves. In recognition of his longstanding contributions, the Jamarska zveza Slovenije (Speleological Association of Slovenia) awarded him its highest honor – the zlati znak (Gold Badge) – in 2018. Der sechste Abschnitt ist nach Stojan Sancin benannt. Der Weg führt vom Rosandratal vorbei an Boljunec, steigt auf den Mali Kras, steigt ab nach Prebeneg und setzt sich nach Rabujez fort, vorbei an Korošci und Milje. Er endet am Meer in Lazaret. Stojan Sancin (Log, 1947–2021) war Mathematiklehrer und Gemeinderatsmitglied. In jungen Jahren betrieb er Leichtathletik. Sein Leben lang war er begeisterter Höhlenforscher. Zusammen mit Claudio Bratos gründete er die Höhlensektion des SPDT. Er erforschte das Matarsko podolje und das Kanin-Gebirge und registrierte über vierhundert Höhlen. Für seine langjährigen Verdienste wurde ihm 2018 von der Jamarska zveza Slovenije die höchste Auszeichnung – das zlati znak (Goldene Zeichen) – verliehen.
40
41
42
43
40. Mali Kras
Lokacija: Monte Carso
Prisotnost žiga: DA
41. Korošci
Lokacija: Santa Barbara
Prisotnost žiga: DA
42. Milje
Lokacija: Muggia
Prisotnost žiga: NE
43. Lazaret
Lokacija: Lazzaretto
Prisotnost žiga: DA
